Lena Gregorčič

Sem človek številnih strasti in vedno novih navdihov

O meni

Že od nekdaj se rada izražam z besedami; so moje osnovno orodje v življenju, občasno tudi orožje, a brez skrbi, imam licenco: doštudirala sem primerjalno književnost. Ker sem po naravi dramaturginja, sem naredila tudi nekaj letnikov dramaturgije, ampak je bilo zame premalo dramatično. Končala sem v vsebinskem marketingu, kjer besede spretno uporabljam za snovanje različnih konceptov, sploh v digitalnem okolju. Tukaj se počutim kot riba v vodi in moj portal zdravahranazapse.si letos praznuje 10. obletnico obstoja! Zanj sem spisala več kot 600 objav, organizirala številne dogodke in spoznala krasne ljudi.

Verjetno je zdaj že jasno, da obožujem pse.

Neprestano se rada izzivam, ker ne želim življenja (pre)živeti v varni coni udobja, medtem ko gre mimo mene. Sem strastna šivilja. Kavbojke na fotografiji so moje delo. Rolam lahko do onemoglost. Obožujem sončne zahode. Sem z morja doma, a ne maram kopanja v morju, nimam niti kopalk! Obožujem roza barvo, rdeče nohte in visoke pete. Ron mi je delal družbo krasnih in prekratkih 10 let. Trenutno nimam psa.

O meni in knjigi

Kot pozorna opazovalka življenja okrog sebe, ljubiteljska antropologinja in pasjeljubka z diplomo primerjalne književnosti, mi motivov za pogovor – in pisanje –  težko zmanjka. Ko je v moje življenje prišel Ron, je takoj postal velik navdih za pisanje in ustvarjanje: poleg izjemno uspešnega portala zdravahranazapse.si tudi za različne tiskane revije in organizacijo dogodkov za samske pasjeljubce … 

Navdih mi ponuja tudi moj rojstni Otok doživetij – Izola. V Izoli pravijo, da je življenje je kot ribolov: včasih ujameš nekaj, včasih nič, včasih pa same težave. In tako je tudi v življenju v dvoje. A če je odnos s psom hvaležen posel, kjer se vložki vračajo z obrestmi, je pri odnosih z ljudmi malce bolj zapleteno. Še posebej takrat ko se dobrosrčna pasjeljubka, ki se medtem dodobra zlije z nedolžnim karakterjem svojega štirinožca, znajde na tržišču samskih in sanjskih. Sebe in druge tako začneš iskati med pravimi in namišljenimi sprehodi ter se poskušaš izogniti iztrebkom nevestnih skrbnikov. Vse prigode pa vestno zabeležim za vaš užitek … in v razmislek.

Skupek vsega je sedaj zbran v knjigi Dokler naju pes ne loči in verjetno je to samo začetek.

Za vse, ki imate radi pse

Knjiga prinaša iskrene trenutke, prežete z ljubeznijo, humorjem in vsakodnevnimi izzivi, ki jih poznajo vsi, ki so kdaj delili življenje s psom. To ni zgolj pripovedovanje zgodb – to je povabilo, da se prepoznaš v njih. Ta knjiga je zate, ki iščeš nekaj, kar bo ogrelo tvojo kosmato dušo in srce ter te ponovno opomnilo, zakaj so psi tisti, ki naše življenje naredijo tako posebno. In da v tem, kar čutiš, misliš in doživljaš, nisi sam.

V različnih življenjskih okoliščinah

“Moja prijateljica pravi, da smo pasjeljubci posebna kasta, druga dodaja, da smo v bistvu pasjecentriki: v središče svojega življenja postavljamo psa, njegovo srečo in dobrobit. To se posledično odraža tudi na našem počutju: srečen pes, srečen človek, nesrečen pes …. niti človek ne more biti srečen! Zato je logično, da smo včasih srečni samo zato, da ni nesrečen pes.”

iz knjige Dokler naju pes ne loči. Odlomek, ki me verjetno najbolje opiše.

Bi želeli sodelovati z mano?

Morda pripravljate dogodek, vas zanima predstavitev knjige ali imate katero drugo idejo. Kar pogumno na plan z njo, jaz sem vedno za, obožujem javno nastopanje, rada veliko govorim (sploh o psih!) in kot je tudi očitno … rada pišem. Oglasite se, bom zelo vesela, četudi me želite samo pozdraviti.

Ti pošljem prvo poglavje knjige na e-mail?

In zraven priložim še nekaj izbranih odlomkov!